Naplavine
Brusijo nastanek
boku poza pozi ba lvan
pristan kazen stežaj-
nebes nisi pustila
odprtih vrat
pred sabo ne zapiraš
poti ne iščejo koraka
k tebi luna vrže senci
nog, ugrezanja telesa
ne segajo do tal, dotiki
dna izmuznejo globine
zvezdni čas v plankton, v svileno
koprniš umiva ten očem podarja
vem u deblu zapre, krije skorjico
nek tarzan na prepareli plezalki
pozabljen zakaj že seks...tant...ra
bi,,a za tebe ni ljubezni tu zadosti,
je v odmev gora cvetoč, drsteča vsa,
pokrajina nazaj v očetnjavo vznožij
zbor nagubanih najmlajših vzponov
(avto -rja) smeri spomina v razpoki,
najvišja zame vsaka (nekoč do zdaj)
naplavina je sorodnik nov,
tvoj/e
morje/plovec
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: afrokinetika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!