Pritegnil je okolico s pogledom, z besedo, s celim bitjem.

Eros gnezdil je v njegovem srcu, da z glasom je dosegel vsako željo.

Ko dvoril je, zvenelo mehko je kot dežna palica v polmračni sobi.

Imel je nežne roke, ki čarale dotik so – tudi brez dotika.

Ko je razburil svojo kožo, iz svilene se je spremenila v laneno.

Govoril je v razponu – od hudomušneža do modreca, poeta.

Utapljal se je dneve in noči  v gori knjig iz časov starih pa do novih.

Hotel je vedeti o vsem in vse in mučil se z iskanjem je resnice,

Potem se včasih dvignil je iz branja, misli, sanj ... zazrl se je v svet okoli;

čutil je, kako mu čas v abstrakciji odteka in se spremenil v Eros in Tanatos.

Bil je magnet v svoji silni strasti, znal dekletu je pričarati trenutke v nebesih.

Potem odšel je spet nazaj - v votlino svojega premišljevanja.

Nada