7.

Lepota njena je žar ognjen,

Je pogubljenja ognjeno brezno.

Še več  – je brezno ognja samo.

V njej zgorim. Sem val ognjen.

Telesi strneva v polteni pramen.

Sedaj sva isto, združena v eno.

Kot bi hotel sneti krono.

Čas je mrtev. Čas je oslepljen.

Apokaliptična sva jezdeca neurja,

Ovita v drzno sva sopenje,

Z ostrog kapljajo pene znoja.

Kričiva! Žrebec na žrebici seje.

Moja! … Moja! … Moja!

Ovija mi srce v rano, ko se mi daje.

Bojan Foršček