hodiš med hišami s številkami
ki se seštevajo v oddaljenost
v tvoj dan vstopajo tuje ulice
brez vonja domačih loncev
iz prazne sobe grize tišina
včasih se mi zazdi
da vidim senco
prihaja na hodnik
tako kot je vsako jutro
ko si se malo zatem sklonil k meni
in preko ramen pogledal testo med dlanmi
na katerih je nekoč počival otrok
Draga Irena, dotaknila se me je tvoja pomensko odprta pesem z naslovom"Pobožam perje, ki je ostalo" ; bralcu sproža vprašanja in z izvirno metaforiko in pesniškimi podobami tudi v meni najde odzven;)))
Čestitke k poeziji, ki je kot odprto polje vprašanj.
Z lepimi pozdravi,
Breda
Hvala, Breda.
.... če ostane kakšno pero, ga damo matere v blazine, da zadiši po polnem gnezdu
Lep nedeljski pozdrav
pi
Pozdravljena, z zadnjimi stihi si me zadela v srce
testo med dlanmi na katerih je nekoč počival otrok
Lp, M
Hvala, Mateja.
Zrastejo, ptiči.
lp
pi
Stojan, testo res ševzhaja, a komu bo v veselje vnj po piškotih ? :)
O neskončnosti smo pa še v debati.. :)
Hvala.
lp
pi
Naj dišijo piškoti za vse povratke. Materinska pesem o pogrešanju ...
LpL
Najlepša hvala, Lidija.
Danes so dišali krofi :)
<3>
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!