vidim dekle iz strmega brega
previdno odškrne okno
porajajočemu dnevu
odpre škripajoče predale
privzdigne bele čipke
da zapleše s krinolino
da poskoči v novih čeveljcih
še preden divja češnja zacveti
s soncem se zavihti v zenit
z luno križari med čermi
v natrgana jadra lovi utrinke
kot solzavo morje tiho moleduje
tisto nekaj se oglaša v meni
da prevetrim nakopičenost
da prebudim obledele lutke
in izpustim papirnate zmaje
vse temne zagonetne sile
kjer ždi sam pokrčen vrag
prerešetam v odsluženem situ
skozi na stežaj odprto okno pronica
odtenek pomladi in seda na police
odtenki zrelega žita valovijo v kiti
v ujetem odtenku emocij oproščanje
Res je, spoštovana Dama, " skozi na stežaj odprto okno pronica odtenek pomladi ..." Lepo je brati tvojo vabljivo pesem in z njo "tisto nekaj" ... " v ujetem odtenku emocij";)))
LpB
Spoštovani
Koni
in
Damjana
hvala za napisano!
Lp,
dama
Vredno se je sprehajati skozi tvoje pesmi, spoštovana dama. Tisti lirični pridih, ki veje iz te pesmi te še posebej vzradosti ...
Lepo pozdravljena,
Sašo
Spoštovani Sašo, vesela sem tvojega dotika, hvala.
Lp,
dama
Zelo lepa pesem, čestitke
Lp, Mateja
Mateja, vesela sem tvojega dotika, hvala!
Lp,
dama
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!