Naglji dišijo tudi pozimi

Usnul je Rožnik, zimski, prazen, pust,
in stara cerkev rine zid med veje,
razganja z zvonom pesem majskih ust,
spomin, ki s kresom živost nam poseje.

 

Pod hribom mestne se luči prižgejo,
mravljišče polno je kresnic kot polje,
ki čaka klase, da se spet odprejo;
in hladna luč le drobec je vesolja,

 

v katerem nemo mežiklja dolina,
napušči so z golobi kot siv trak,
ki vzplapola, ko strga se tišina,
pozvanja s hriba klic, drobi somrak.

 

Vseh majev pogorišča v naju tlijo,
med zimo kot na pómlad še vzplamtijo.

pi - irena p.

koni

Poslano:
03. 02. 2023 ob 14:20

... kot tvoje pesmi, Irena, ki vabijo k branju v vsakem letnem času, "nageljni dišijo tudi pozimi";)))

LpB

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
05. 02. 2023 ob 09:47

Res je, draga Breda, dišijo, taki in drugačni.

Hvala za lepe besede.


lp

pi

Zastavica

triglav

Poslano:
05. 02. 2023 ob 09:59

Lepaaaaa, nežno otožna!

Čeprav opisuješ Ljubljanski Rožnik, mi je prišlo na misel "Cvetje v jeseni"


Pozdravček v nedeljski dan,

Marija

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
05. 02. 2023 ob 11:22
Spremenjeno:
05. 02. 2023 ob 11:22

Marija, res je lahko katerikoli hrib, ki zažari v jutranjem soncu, z razcvetelim žafranom ali s kresom. Vse je klic k lepoti ali k borbi za boljše življenje.


Hvala in lp

(skozi okno vidim pisane balone, k se dvigajo z barja)

pi

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 02. 02. 2023 ob 12:27
  • Prebrano 387 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 282.95
  • Število ocen: 15

Zastavica