Naglji dišijo tudi pozimi
Usnul je Rožnik, zimski, prazen, pust,
in stara cerkev rine zid med veje,
razganja z zvonom pesem majskih ust,
spomin, ki s kresom živost nam poseje.
Pod hribom mestne se luči prižgejo,
mravljišče polno je kresnic kot polje,
ki čaka klase, da se spet odprejo;
in hladna luč le drobec je vesolja,
v katerem nemo mežiklja dolina,
napušči so z golobi kot siv trak,
ki vzplapola, ko strga se tišina,
pozvanja s hriba klic, drobi somrak.
Vseh majev pogorišča v naju tlijo,
med zimo kot na pómlad še vzplamtijo.
... kot tvoje pesmi, Irena, ki vabijo k branju v vsakem letnem času, "nageljni dišijo tudi pozimi";)))
LpB
Res je, draga Breda, dišijo, taki in drugačni.
Hvala za lepe besede.
lp
pi
Lepaaaaa, nežno otožna!
Čeprav opisuješ Ljubljanski Rožnik, mi je prišlo na misel "Cvetje v jeseni"
Pozdravček v nedeljski dan,
Marija
Poslano:
05. 02. 2023 ob 11:22
Spremenjeno:
05. 02. 2023 ob 11:22
Marija, res je lahko katerikoli hrib, ki zažari v jutranjem soncu, z razcvetelim žafranom ali s kresom. Vse je klic k lepoti ali k borbi za boljše življenje.
Hvala in lp
(skozi okno vidim pisane balone, k se dvigajo z barja)
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 02. 02. 2023 ob 12:27
- Prebrano 377 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 282.95
- Število ocen: 15