Trenutek, ko se vroča voda v vrček zlije
prelije se prek listov od koder vonj izvira
in barva čaja skozi vodo paradira
vonj sonca in pomladi nosi v glavo harmonije.

Pogrete roke so pozimi polne hvale,
kako nas vroča tekočina je pogrela
v času, ko v deželo botra zima je prispela,
ter pred prehladi vroče čaše nas varvale.

Ob oknu gledam padanje snega
ob čaši čaja grizem taščine piškote
počasi v noč zdaj sneg polega.

V svetlobi stare ulične svetilke
snežinke pod oblaki plešejo v daljavo
otroci s čajem v rokah veselijo zimske se znanilke.

Tomaž Jevšenak