Bravo, Matej!

Lp, Marija

Super sonet, domiseln in s presenetljivim, skoraj zabavnim koncem!

Lp lidija

Ljuljka bo bolje ...

hvala, Marija,

hvala, Lidija za črtico

Sašo, imaš prav, se spomnim iz Biblije, da je ljuljka, a nisem že dolgo odprl te knjige

Čestitke k izboru pesmi za pesem zime 2022/23 v formi z utemeljitvijo uredništva:

Mračnjaške sanje, upesnjene v sonet, se odvijajo v postapokaliptični pokrajini, v kateri vlada strašna lakota. Zemlja je spremenjena v puščavo, ničesar več se na njej ne da pridelati. Tisti ljudje, ki premagajo predsodke in zapovedi, preden se izstradajo, se hranijo s trupli, da bi preživeli (v mislih preštejemo katastrofične filme, ki se ukvarjajo s tematiko kanibalizma – in pomislimo tudi: sanje so kot film). Temu preskakovanju misli sozvanjajo tudi preskoki v verzih, ki začete stavke enega gibko prestavljajo / nadaljujejo v drugem. V zadnji tercini soneta sledi preobrat, v katerem lakota pokonča tudi Smrt. In glede na peščico preživelih torej upanje na nadaljevanje človeštva (ki bi sicer potrebovalo še kak čudež) obstaja. Ta humoren preobrat, napovedan z medklicem tvorca: (… če svoje sanje strnem / v en sam sonet ...) deluje pomirjujoče. Sanje pa so lahko simbolno predelovanje resničnosti, ki bi, če bi verjeli teoriji nasprotnih simbolov, pomenile izobilje. Vendar če se ozremo po dogajanju v svetu dadanes, pričujoči sonet deluje tudi kot alegorija konca. (Ana P)

hvala uredništvu za izbor in za zanimivo in poglobljeno utemeljitev,

Lp M