Na zimski pokrajini

Shranijo sanje beli romani

Potujejo v brezskrajnosti sneženi

In lahko je verjeti, da najlepše sveti

Na soncu življenje, katero človek

Nosi v sebi in v svoji svetli megli

So geografijske razlike romani

Njih življenje obdari in daje luči

Dogajajo se slučajno

Te unikatne vrednosti

So brez konca trajni, ki preplavijo

Z radostjo in močjo oskrbijo zakladi

Življenja ne morejo izmeriti

So čudeži bližnji koraki

Za katere nočejo vedeti

Vesolja kreatorji

Koliko dobrega bo v uri eni

In v naših vseh dnevih še dragocenih

Le treba si je zaželeti

In meje izbrisati

Med zasneženimi borovimi vejami

Čez njih je lažje nositi

Še vredna je solza od sonca

Da živijo v sreči, ljubezni

Ljudem ona zna pustiti 

Blanka Drnovšek