Goli hrbet poln je vbodnih ran
in ven pronica živo rdeča kri,
ker sem danes tudi jaz izdan,
potisnil v rane svoje bom skrbi.
A kri še teče in vedno tekla bo,
saj rana prva se zapreti noče,
in joka kri kot joka se nebo
in zemlja, k'tera sveto vodo hoče.
Kje ste bratje, tovar'ši moji dragi?
Je padla teža vašega srca?
Al' je rastla, kakor bi po zmagi,
nad kraljestvom vašega neba?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!