Povem
Na dlani razprtih ustnic
izzvan
na krilih oziraje se v daljavo
jadrajoč
v žlebu bledikave svetlobe
nemočen
ko se kot zlati oblaki v sivini megle
ponujaš
me z medenim vonjem obdana
dražiš
in z najinim sokom umita
poplesavaš
takrat v harmonijo tišine
zakorakam
ker je v tebi bučeča voda
da trpeče zažgolim.
Pesem o razumevanju drugega v sebi ... ženska v ljubezni pozna vse nijanse ...
hvala Nada in pozdrav
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 27. 01. 2023 ob 09:23
- Prebrano 148 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 69.38
- Število ocen: 4