Upad

oprezam se svoje višine
zaznavam delčke ostrine.
polagam račun za svoj izpad
strahopetno čakam na upad.

bližam s sunkom se resnici
ustavljajo me paradoksalni vici.
parodija izklesuje mi razgled
daljnogled čaka na vpogled.

občutki se skladajo s karakterjem,
ko podležem čustvenim diktatorjem.
kaže mi svetlo potovanje,
le kdo nastavlja te mi sanje?!

v roki se ponuja mi topilo
bližujoči padec mi stopilo.
Zagrinjam obraz, da zameglim
svoj pogled v neznano zadušim.

trans me omamno kliče
blaznost nasprotju mi zakliče.
manifestacijo pri sebi organiziram
dejanje me privlačijo, da projeciram.

fragment izginja iz obličja
edino upanje padlo's pritličja.
dogma preprečuje svoj obstoj
in pregnala zdaj me v neumni zastoj.

blend

Komentiranje je zaprto!

blend
Napisal/a: blend

Pesmi

  • 22. 08. 2009 ob 23:48
  • Prebrano 640 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 160
  • Število ocen: 5

Zastavica