Vedeli smo vse, ravnali pravilno

brez vsiljenih usmeritev.

Rutinerji.

Srkali smo čaj ali pa kavo

in kramljali s kolegi, ki so počasi kapljali

v tretjo izmeno.

Sneg je rahlo naletaval,

skozi okno v kadilnici se je videlo parkirišče

in tam sta se zravsala maček in vrana

zaradi nam neznanega razloga.

Mirno smo se odpravili na linijo,

navajeni na mokroto in hrup.

Ni nam bilo težko,

vse je delovalo gladko,

šalili smo se

in sodelavke so bile rdečelične, nadišavljene.

Kasneje smo ustavili proces

ter nazdravili.

Silvestrska polnoč je odbila,

nekaj smo si zaželeli in privoščili,

potem pa je steklo vse po starem.

Spokojno in dolgočasno, kot da je pred nami večnost.

(posvečeno propadli pivovarni Union)

Rok Horžen