Človeštva dan
Ptičja pesem v ušesih zaigra
In sončni žarek poboža,
Ko jutro se prebudi,
A vse človeštvo v službe hiti …
Ura naše je vodilo,
Denar naše je čutilo,
A telo nam utrujeno drhti,
Glava pa je polna misli …
A vedi, danes si,
A vedi, jutri te ni,
Ta svet vrti se v napačno smer,
Namesto enotni smo polni zamer …
Izgubljeni v času in denarju,
Sprašujemo se o življenja bistvu,
Vidimo slepo kar želimo,
Toku najlažje se prepustimo …
Zemlja se vrti okoli osi,
Človeštvo z dneva v dan bolj nori,
Namesto da bili bi eno,
Meje izmislili smo si …
Ta hoče eno,
Drug želi drugo,
A na koncu ni važno nič drugega kot to,
Da smo se vsi skupaj v življenju imeli lepo …
tisto na koncu bi lahko imenoval vrlina. preveč zgodovine lahko ohromi življenje, premalo pa izbriše identiteto. včasih so ljudje iskali modrost pri svojih starih. govorili so zgodbe. ko ni več zgodb, človek ne ve več kje je, kam naj gre, loteva se ga brezup, kot npr. pri sodobnih mladih eskimih. ogromno število samomorov, celo noseče dekle je bilo med njimi. sem gledal zelo zanimivo oddajo. ni starcev.
uspeti imeti se lepo v težkih okoliščinah je umetnost. kaj drugače.
trudimo se imeti lepe spomine, ampak dejstva so tu, precej boleča.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ines S. Jakopanec
- 22. 01. 2023 ob 11:39
- Prebrano 147 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 4.99
- Število ocen: 1