kdor ni bil v vojski, verjetno ne bo dobro razumel. seveda je pomenov več. mislim, da je tako pri vsem, dvom se zmeraj vrača in izpodbija spoznano.

Najbrž res; nekdo pa je tu "faca".

dobro jutro, Nada. so situacije v katerih ni pogovora, ni debate. tako je s tem kar je zunaj človeškega dojemanja. kako naj prepoznam, da imajo besede nekega človeka božansko avtoriteto, če ne morem pripogniti svojega bikastega tilnika. človek je kot jaz, seveda, toda za besedo gre. dokler recimo ježkovo naravo postavljam zunaj svoje človeške narave, sicer vredne vsakega spoštovanja, ne morem pojmiti ljubezni, pa lahko o njej napišem debele špehe knjig. 

seveda si tega ne bom priznal in trdil bom bog obstaja veste, gospodu, ki stoji pred njim.

kaj mi bo vse skupaj, če je moja roka popolnoma prazna za dajanje in v meni ni dobrote in je ni. kje se potem nahaja bog?

lp, m