What beauty, sweetness of the world with her lies
Soft eyes, smiling lips, and happy heart with her lies.
Though sweetness of the tongue, kingship implies,
She is Solomon of times, and prophecy with her lies.
Beauty, artistry and innocence are her guise,
And hence, in both worlds, will of the Good, with her lies.
Her beauty-mole is that fair face's prize,
The secrets that seek the wise, with her lies.
My lover is leaving, God be with her through my cries,
What to do with broken heart, since my cure with her lies.
With whom can I share that she brought me my demise
I am now crucified, resurrection with her lies.
Respect Hafiz, his faith no-one denies,
Forgiveness of godly souls with her lies.

Hafis Šems ed-Din Muhamed (1320 - 1389)

Velja za največjega lirskega pesnika v perzijskem jeziku. Rojen je bil v Širazu, kjer je preživel skoraj vse svoje življenje. Hafisov Divan (zbirka pesmi) je klasika sufijske literature. Njegove pesmi izražajo najgloblje duhovne doktrine Islama, poleg Korana je njegova poezija ena najbolj branih literarnih del v islamskem svetu. Vplival je tudi na številne evropske pesnike. Po zaslugi Goetheja, katerega navdušenje se je preneslo na ameriškega filozofa in pesnika Ralpha Waldo Emersona, ki je Hafisa prevajal v 19. stoletju in ga imenoval "poet poetov", so njegove pesmi postale zelo znane tudi na zahodu.

Hafis naj bi napisal okoli pet tisoč pesmi. Večji del je uničila ortodoksna verska in državna oblast, ki je nasprotovala vsebini v njih, ohranilo naj bi se jih petsto do sedemsto.

Njegova poezija je poezija mistične poti ljubezni - notranjega potovanja, v katerem ljubezen in radost raztopita osebnostne meje in omejitve ter se zlijeta v širši proces rasti in preobrazbe. Na tej poti postane človeška ljubezen božanska ljubezen, osebna sreča božanska radost in blaženost. Zaljubljenec se na koncu poti stopi z izvorom in ciljem vse ljubezni, ki ga Hafis imenuje Božanski Ljubljeni Prijatelj.

Tu ni kaj dodati; Hafisu se je treba poklonit in pogumno, da imamo tak prevod!