Ko misli se ustavijo
Ustavi se čas
Preleviš se v celoto
Cikličnost je stas
Glava prazna
Dihaš zdaj
Samo občutja
In izdihljaj
1, 2, 3, …
Šteješ vzdihe in izdihe
Zaslišiš srce
Ko čas ustavi se
Zrak napolni pljuča
Tudum tudum tudum
Srce telesu pumpa kri
V trenutku si spet Ti
bravo. telo, tako rado pozabljeno in zanikano, dokler se ne oglasi s svojimi bolečinami. zelo, zelo bi ga morali čuvati, četudi je samo posoda duše, ker očitno je še nek notranji človek, ki sebi pravi jaz. prav ta jaz se želi izničti v lljubezni, ali pa uničiti če je ne doseže. medtem, ko telo mora vsemu temu služiti.
prekleto dobro znamo prizadejati sočloveku srčno bolečino. zdraven verjamemo, da smo drugačni, da smo pesniki.
telo kot tako pa ne laže.
lp, m
res je tako... hvala za komentar.
lp,
ISJ
Pozdravljena in dobrodošla na Pesem si, Ines, lepo, da si se nam pridružila,
Ana
Hvala Ana za dobrodošlico :)
lp,
Ines
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ines S. Jakopanec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!