rudar
ni je bilo kam dati
in oče je vzel svojo hčer
s seboj
v jamo
dal jo je v torbo
bila je še drobižek
in nesel mimo table
NEZAPOSLENIM VSTOP
STROGO PREPOVEDAN !
spuščala sta se globoko
globoko
na dnu
jo je položil v zaboj
in vse skupaj v vagon
čez njo je poveznil
svojo rudarsko čelado
v drobovju zemlje
so zaropotale
hidravlične vrtalke
ona pa ni videla ničesar
ni slišala ničesar
le očetov glas
naprej
naprej
ne poslušaj ničesar
vsa izmena jo je hodila gledat
dokler ni zajokala
domov domov
zunaj je bilo toliko sonca
ki ni vedelo kaj so slovesa
od kod prihajajo solze
Ne morem se domisliti...najprej sem mislil na svetilko, ma zakaj bi jo pokrival če jo v rovu rabi...
"Zunaj je bilo toliko sonca..."
Samo zaradi tega verza pesem zasluži pozornost. Žal je tako, eni imajo vsega "na pretek", drugi pa bi le malo sonca.
LpM
domov domov
zunaj je bilo toliko sonca
ki ni vedelo kaj so slovesa
od kod prihajajo solze
Včasih, pa vse več tudi danes, za marsikoga Sonce izginja ...
Lp, Stojan
Aha, uh, to pa je res nenavadno, vzeti ljubljeno dete s seboj v jamo, kaže na neznansko ljubezen...
V raziskovanjih samega sebe, mi je uspelo pridobiti nekaj delovne dobe, čeprav je pokojnina skrajno nizka, mi vendar materialno ne manjka nič, duhovno pa sem enormno bogat, ne morem si predstavljati boljšega...
lepa in žalostna zgodba ...
Lep pozdrav, Dejan
Čestitke k pesmi, ki pripoveduje pozabljeno zgodbo, da se odpre podzemlje ...
lp, Ana
Poslano:
22. 01. 2023 ob 16:47
Spremenjeno:
01. 02. 2023 ob 04:11
m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 19. 01. 2023 ob 00:18
- Prebrano 411 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 261.2
- Število ocen: 10