v tej zgodbi imam osemdeset let
in nujno mi je treba menjati plenico
moja ciganka se je namreč znašla
v primežu berača posebne sorte
bil je to uglajen gospod
ki ji je kdo ve zakaj
v vrsti pred blagajno
pričel razlagati
da je dal menjati straniščno školjko
vendar je dobil takšno
ki ne zadrži blata
da bi si ga lahko ogledal
temveč se takoj potopi v vodo
da je
zato
tožil obrtnika
pri izbranem odvetniku erste klase
aha je rekla
potem je to blatna pravda
veste se mi mudi
moj je star in bolan
on pa
veste matematične resnice so večne
to ne more tako biti
kje pa stanujete
pod skalo številka pet je rekla
veste
tam je mraz
jaz pa se ne spomnim
ali sem mojemu nataknila
plašč in kapo
adijo gospod je rekla
kam naj bi te pripeljala
tvoja matematika
drugam
kot med moja pošvedrana bedresa
merjasec stari
si je mislila ko je odhajala
in pljuvala po cesti
Joj, zakaj so lahko pesmi tako krute ... in konec koncev - tudi resnične.
poskusi se nasmejati, draga prijateljica. ton je mogoče res preveč mračen,ampak je tudi dovolj razloga za smeh.
lp, m
Komentiranje je zaprto!