ko hodi
se dotika zemlje in neba
razume žarke in mesečino
črne luknje in polarni sij
s strelo in gromom preluknja čas
ki se preveč gosti
tišino vode hrani v kristalnih očeh
da vidi skozi
glas prebira skrivne govorice
diši po prosojnih krilih zamolčanega leta
golota
trenutek razodetja
milni mehurček
neulovljiva
pena hrepenenja
vedno je
tam
globoko v tebi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!