ODPUSTI
Strtega srca in ranjene duše
vračaš se v moj topli dom
trpeči obraz in roke tresoče
so kakor pogrebni zvon
Koraki drsijo tiho do mene
vsaka stopinja me zaboli
sključen pred mano se zaustaviš
nekaj te silno boli
Solze polzijo po tvojem licu
izmikaš se mojim očem
vidim
da čakaš moje pozdrave
ko v obraz trpeči ti zrem
Ustnice moje nežno drhtijo
sapa zastaja v prsih mi
ko te objamem in sprašujem
le kaj je zgodilo se ti
Kdo zlomil je tvoje drago srce
kdo ti nanesel je bol
te milo rotim
takšno trpljenje in bolečino
odpustiti ne smeš
to si želim
Ni vreden ljubezni
ni vreden veselja
nesreča me tvoja boli
naj ga prekletstvo moje spremlja
in želja
da v muki živi
Sem govorila te krute besede
in tvoja se roka me dotaknila je
ko božal lase si in obraz mi nezvesti
spoznala sem
kletve bile so za me
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!