Brezskrbno, že skoraj naivno je plula,

ta drobcena ladjica z belo zastavo.

Nikogar razburila s svojo pojavo,

spregledana gleda na leta minula. 

Goreče želi si, da kdo bi opazil,

pod prazno palubo se skriva zaklad.

Močno na površje se dvignil bi rad,

da le ne bi ladjice s tem iznakazil.

Nenadna nevihta nad morje se zgrne,

prekinila višja je sila tišino,

poznano na glavo v celoti se obrne.

Zazre se še zadnjič tja v širno modrino,

brezskrbnost se nikdar nazaj več ne vrne,

prodrla je ladja v neznano globino.

Bor