Odpiram sedaj zadnje vrata.
Pogledam če še sledi na pragu.
Začutim iste dišavi, vonj močan po ambaru, in še vonj po ljubosumni limone.
Vem je bila tukaj , in pozabila za sabo luč vžgano.
In dišeči vonj na zvonec ki ne zvonilo.
Robček je v žalosti ležalo, mokro je bilo in slano.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!