gledam ga kako roma od kolodvora do petrola obut v plastične vrečke
namesto v čevlje
za njim se širi neprijeten vonj
pod očmi ima podplutbe pri nas berače pretepajo
potem si pridno umijejo zobke
spomnim se gospe hohlakove
ki bi mu povila gnojne rane
le da njegove nehvaležnosti ne bi prenesla
ali pa mladeniča ki je neskončno ljubil
človeštvo
ni pa prenesel vonja posameznika
ali pa njega ki je preprosto sovražil
rod očeta sebe
ali pa besedo v kateri ti vidiš korenino
spomnim se starega cigana ki je duhu
za večno predpostavil svojo kri
potem pa tudi sam izginil v plamenih svoje violine
res
nihče ni videl nebes
šopka belih rož
ki tone v modre globine
tako romava do petrola po cigarete
ne deliva si več kot nekoč kruha
tobak le
kot vsi brezdelneži
sopihajoč v mrzli zrak
... še ena izjemna pripoved iz tvoje bogate bere tankočutno stkanih misli, mnenj, razglabljanj ... v dragoceno sporočilno pesem, ki je potrkala tudi na mojo dušo;)))
Z lepimi pozdravi,
Breda
Miko, čuten zapis vseh naših skrajnosti ...
Vse lepo v tem letu in seveda vseh naslednjih.
Stojan
Nekoč, ko sem bil skoraj tri leta v vlogi brezdomca sem okusil vse opisano, tudi gnojne rane na nogah, konstantno umazanijo, zapijanja, zakajanja, sicer ne bi zmogel tako izpostavljen preživeti...Toda imel sem motiv, za razliko od sodrugov, sem nenehno invociral v eter vprašanje: "kdo sem in kaj naj bi sploh počel na tem svetu..." energija moje zahteve ali prošnje, kakorkoli, mi je nekoč ponudila odgovor, hipen, kot bi me strela prešinila skozi obisti...od tedaj me še danes ta zavest ohranja, vodi in navdihuje...
hvala, Breda. tema je neizčrpna, dobiva pa vse skupaj nek osnovni izraz, za katerega upam, da mi ga bo uspelo zadovoljivo izraziti.
hvala, da si še moj bralec, tudi jaz z velikim zanimanjem preberem kaj tvojega, še posebaj, ko se posvetiš vpogledu v našo duševnost.
ker izrek, spoznaj samega sebe, se mi zdi edina pot do morebitnih spremeb, čeprav to kar vidimo ni nujno prijetno.
strah nas je sprememb, ne znamo sprejeti dejstev o sebi in svetu.
in jih raziskati. npr. kako neonacizem in sovraštvo do žensk gresta lepo z roko v roki skupaj. itn....
lp, m
zdravo, Stojan, tudi tebi vse dobro v letu, ki prinaša nove izzive, v svetu, ki je v porodnih bolečinah. umetnost je rehabilitirati človeka in ostati kritičen do vsega kar se kot nečloveško hoče vzpostaviti kot novi družbeni red.
lp, m
pozdrav, Svit. razpeti smo med fizično in duhovno. ko iskra preskoči, je to lahko precej nevsakdanja izkušnja.
kdor pa je vsaj malo skusil cesto, ve koliko pomeni človeška dobrota. kar si preživel ni tako enostavno.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!