Prebujaš se vsak dan, 

res trudiš se, a zaman,

e pa kaj, ko ne živiš, 

buden si, a ne bediš.

Ujemi svoje sanje si, 

energija bo prišla, 

nežna kakor rožica, 

v objemu žarka.

Umiri se vsak dan, 

saj veš, nisi sam, 

vsa sreča v tebi je, 

ta nikoli ne zamre.

Prepusti se vsakokrat, 

kakor dih, kakor zrak, 

da zares spet zaživiš, 

ko buden si, se prerodiš.

Svoje misli spustil si, 

nič te več ne drži, 

kakor ptica poleti,

svoboda prepoji.

Ta trenutek tukaj zdaj, 

miren si in veš zakaj, 

sreča v njemu živi,

kakor srce, kakor ti.

Ines S. Jakopanec