bilo je nekaj tako svetega
da se tega ne moreš dotakniti
ne z mislijo ne z roko
kot je nekoč bila deklica
ki je po neznanem vzgibu rekla
zemlja ti si velik dar
voda ti si pa še večji dar
in je vrgla šopek v ribnik
da so stvari ki jih ne moreš pojmiti
dobile smisel
gotovo
zdaj se v noč oziram
kot srebro je potemnel moj um
želim si spanca
kaj to ni poslednji
dobri bog
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!