
Nekega dne bom razumel,
kdo sem,
ne da bi mi o tem
kadarkoli
zgodbarila mati.
Nekega dne bom postal svet,
grajen iz drugačnih opek.
Po vsej verjetnosti tudi brez
izolacije,
toplotne črpalke
in napušča.
Prislonjen bom ob senco preperele noči,
opazoval,
kako ti iz oči poganjajo
glicinije in španski bezeg.
Predstavljaj si,
da bi se nov čas vrtel okoli drugega sonca.
Morda bodo tvoji vnuki studenčnico zajemali iz drugačnega podrastja.
Morda se bo vanj naselila sinica -
in
prerano zažvrgolela na oleseneli veji.
To bo moje rojstnodnevno darilo tebi,
da se odžejaš,
rasteš,
živiš dalje.
Jaz pa se bom delal,
da je vse enako,
vse normalno,
nič drugačno.
Odpravil se bom na goro s pogledom na morje.
Opazoval bom repe ladij, ki bodo vsak popoldan drseli čez morsko obzorje.
In naučil se bom leteti s padalom, da bom zmogel uloviti tvoje vnuke v prevročem poletju.
Kmalu bom ugotovil,
da vígred v prosincu
mestne vedute še ni popolnoma prerasla.
Iz grla bom postopno zvabil dvodimenzionalen raskav glas,
v hipu zamomljal ščepec motnih pridevnikov,
v žepe natlačil prgišče izgube,
obul tvoje pošvedrane čevlje,
in z njimi
zbezljal,
potonil v spomin,
šel čez ogenj,
sopihal,
pronical kakor zakisana deževnica,
padel v podtalnice rečnih tokov ...
Potem bom
vse pogosteje prepeval
Ko mene več ne bo*
...
*Slavko Ivančić / Drago Mislej - Mef
lepa pesem v spomin na prezgodnje slovo, ki se me je dotaknila ... tudi poezija je terapija, Jernej;)))
... piši, piši ... prepevaj in še kdaj "obuj pošvedrane škornje in z njimi zbezljaj, potoni v spomin" ...
Vse dobro ti želim,
Breda
LP, JERNEJ!
Jernej, eno napako si že sam odstranil, sta pa v tekstu še vedno dve.
lp, Bojan
Zdravo, Bojan!
Mi lahko prosim poveš kje si napake našel? Hvala lepa! Jernej
Vsebina pesmi je super. Zanima me, zakaj to prehajanje od prve osebe k drugi? Pa naslov bi tudi spremenila (morda: Kdo sem?),
lp, Ana
Ana, zdravo!
Sem popravil/ uredil te prehode med osebami in spremenil naslov. Hvala za predloge.
Lp
Super, zdaj pa še nekaj malenkosti in vejice:
Nekega dne bom zagotovo razumel,
kdo sem,
ne da bi mi o tem
kadarkoli
zgodbarila mati.
Nekega dne bom postal svet,
grajen iz drugačnih opek.
Po vsej verjetnosti tudi brez
izolacije,
toplotne črpalke
in napušča.
Prislonjen bom ob senco preperele noči,bom opazoval,
kako ti iz oči poganjajo
glicinije in španski bezeg.
Predstavljaj si,
da bi se novi čas vrtel okoli drugega sonca.
Morda bodo tvoji vnuki studenčnico zajemali iz drugačnega podrastja.
Morda se bo vanj naselila sinica,
in prerano zažvrgolela na oleseneli veji.Takrat To bo moje rojstnodnevno darilo
bo - namenjeno tebi,
da se odžejaš,
rasteš,
živiš dalje.
Jaz pa se bom delal,
da je vse enako,
vse normalno,
nič drugačno.
Odpravil se bom na goro s pogledom na morje.
Opazoval bom repe ladij, ki bodo vsak popoldan drseli čez morsko obzorje.
In naučil se bom leteti s padalom, da bom nekoč zmogel uloviti tvoje vnuke v prevročem poletju.
Kmalu bom namreč ugotovil,
da vígred v prosincu
mestne vedute še ni popolnoma prerasla.
Iz globočin grla bom postopno zvabil dvodimenzionalen raskavi glas,
v hipu zamomljal ščepec motnih pridevnikov,
v žepe natlačil prgišče izgube,
obul tvoje pošvedrane čevlje,
in z njimi
zbezljal,
potonil v spomin,
šel čez ogenj,
sopihal,
pronical kakor zakisana deževnica,
padel v podtalnice rečnih tokov ...
Potem bom
vse pogosteje prepeval Ivančičevo
Ko mene več ne bo*
____
* (tu daš opombo, čigav je citat)
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Ana,hvala za popravke! Sem upošteval in popravil! Lep večer! J
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!