NI LEPŠEGA

Tisoč stopinj je mimo mene šlo

ena je ob meni obstala za večno

združila je z mojo svoj močni korak

posula mi cvetje naredila srečno

Z mano hodila je dneve in leta

v mrazu in zimi jeseni poleti

žarki sreče obsijali so pot

da se še danes prelepo sveti

Pa neki trenutek zaustavil jo je

ko se ob meni je druga združila

z mano hotela je ujeti korak

a se je kmalu za vedno zgubila

Stopinjo je to zagrnil bel sneg

izbrisal je sled njenih poti

ko se približala zopet je tista

ki še danes ob meni živi.

Skupaj korakava skozi vrtove

polja in trave vse do obzorja

srčno se združiva sredi reke

ki naju popelje do sinjega morja

Tukaj stojiva se za roke drživa

bitje se moje k tebi prižema

čutim tvoj vonj čutim tvoj dah

ko me telo tvoje objema

Milena