SAMA

Pred mano bahavo se širijo trsi

in grozdje se zrelo v soncu blešči

ni lepšega kraja kot so gorice

pijača je slajša od stare medice

srce se opijati znova želi

Pred mano bahavo se širijo rože

duh njihovih cvetov še v meni živi

ni lepšega kraja kot so stezice

radostno vijugajo skozi gredice

razkošje cvetov še starčka boli

Sonce pošilja zlate ti žarke

zelena se trava širi okoli

psički in muce imajo svoj svet

še ptice so lepše kot najlepši cvet

tega pozabit ne moreš nikoli

Modro nebo se vije nad tabo

sijaj v cveticah nam dušo opija

vinca si sladkega znova želiš

še zvedeti nočeš zakaj sploh trpiš

ko vsa ta lepota v tebe se zlija

Oko ti objema prelepe ravnice

in vsa ta lepota živi v ljudeh

se kregajo  ljubijo  mirijo in jočejo

pa vendar so srečni  ljubiti se hočejo

pogled na gorice privablja nasmeh

Jaz pa ostajam sama in žalostna

srce me moje neskončno boli

ljubila sem bitje  ki z mano več ni

oprosti mi travca zelena  cvetice dišeče

duša moja radostna več ni

Milena