"Ko - ko, ko - ko, ko - ko, dak!"

Nemir vseli se v kokošnjak.

Mati koklja vsa iz sebe,

a to ne brez potrebe:

Je piščančke svoje štela -

ko prešteje do deset,

grenko jokat je začela.

Že na plotu petelin:

"Danes izginil je moj sin!"

Kikirika na ves glas,

da ga sliši cela vas.

Solidarno so gosi

prečesale pol vasi.

Tudi race, vse ga išče:

"Kje le neki je to pišče?"

Petelin na vrhu plota

glasno kliče na pomoč,

mati koklja milo joka:

"Otroka mi bo vzela noč!"

Pa naenkrat se zasliši

v grmu tih:"Čiv - čiv, čiv - čiv!"

Spet je sreča v kurji hiši,

saj je pišček zdrav in živ!

Majda Žvokelj