SNEŽINKA
Gledam skoz okno tisoč snežink
plešejo v krogu, smejijo se mi
na davna me leta spominjajo
kje si ostala, kje si ti?
Tudi takrat je pelo nebo
tudi takrat sem s tabo bila
so rože cvetele v naročju mi
a kmalu je sreča od mene odšla.
Snežinka mi bela je padla na dlan
z mojimi solzami se je stopila
spoznala sem jo, bila je prav ta
ki sem jo enkrat zdavnaj zgubila.
Iskala sem jo dneve, noči
nikoli v objem ni k meni prišla
kot bi hotela povedati mi
sreča za mene je zdavnaj zašla.
Kaj je to sreča, sem vprašala jo
je to nasmeh iz tvojih oči
ali je nežnost tvojih objemov
jokala je dolgo, povedala ni.
Lepa prispodoba za izgubo - izgubo ljubljene osebe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!