Travnik, poln mahajočih cvetlic v vetru,

v družbi žuželk brenketajočih,

cvetni prah se čuti v etru,

polno kresnic v temi svetlikajočih in zame navdihujočih.

Drevesa, narave čudesa,

visoko vrednost ima les,

šelestenje listja spočije mi ušesa,

iz dreves pa kuri se kres.

Reke, jezera in slapovi, voda darovi,

tečejo naprej, kakor ljudem življenje,

ob njih lepi žuboreči so glasovi.

Gore, hribi in griči oblikujejo doline,

zame najlepši griči so Goričkega,

pa tudi prekmurske ravnine, moje domovine.

Jana Flora