(bojte se danajcev)
danes je prvi dan
v katerega je
egoistična večina
aplavdirala svoj: da
in odvzela pravico
v svoje roke
moral bi molčati
nažrl sem se
brezplodnega poslušanja
samega sebe
in tega plemena
ki se goni
ki grabi
ki vara
ki gloda lobanje tistih
ki še sploh mrtvi niso
ki sploh niso krivi
spakujem se
s temi besedami
trkam na svoje prsi
prostaške skesanosti
hinavsko izsiljujem
s svojim egom
in strahopetno plenim
naklonjenost drugih
sodbo tretjih
le zato
da se lahko v tej temi
še naprej preklam
v svobodi barbarstva
ker je samota
najhujši strah
in je dokončna
in smrt sama
ko vam zaželim
da v tem letu
ne bi potrebovali
dolgotrajne oskrbe
ne vem če sem čisto iskren
in me je ob tem sram
kot me je globoko sram tistih
ki so to pravico vzeli vsem
ki jo že danes potrebujejo
kaj ste jim vi
zaželeli ob novem letu?
Jošt, tokrat sem ostala brez besed, ker se bojim "danajcev";
"novoletna voščila" so mi pa všeč in strinjam se s teboj: "samota je najhujši strah";)))
Lep preostanek prazničnega dne ti želim,
Breda
Pesem, ki nikomur ne prizanaša, najmanj sebi, čeprav na koncu malce žuga ... čestitke,
lp, Ana
Hvala, koni!
Pesem pravzaprav odpira vprašanja.
Po letih samote, bi pričakoval in upal, da se bomo iskreno sami vprašali, kaj je najbolše za tiste, ki so še vedno v najtežjih trenutkih odrinjeni v samoto.
Lp!
Jošt Š.
Hvala, Ana!
Dvomim, da za vsako stvar obstaja pravi odgovor, zato si lahko vsaj v pesmi privoščim žuganje z vprašanjem, zakaj je potrebno košček dobrega žrtvovati za nekakšne "ideale višjega dobrega"!?
Lp!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!