VII.
Včasih
sem pribit
na tlo
kot hrast
se smejim vetru
v obraz
dokler me ne obožajo
trave
za ušesi
sem pribit
na tlo
kot hrast
se smejim vetru
v obraz
dokler me ne obožajo
trave
za ušesi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 21. 08. 2009 ob 00:20
- Prebrano 891 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 120
- Število ocen: 3
