BELE PTICE
Se zvijam podnevi in ponoči
se plazim sredi strmih gora
hočem doseči najvišji vrh
hočem doseči košček neba.
Da bi svobodno gledala v svet
da ne bi stopinje izbrisal nekdo
ki mi pošiljal je same nevihte
ki zatemnil je moje nebo.
Sem se dotaknila koščka neba
pred mano so vile se nežne meglice
zavriskala sem od topline srca
pred seboj pa zagledala bele sem ptice.
Bile so lepe kot rosa na travi
skrivale so svoje solzne oči
ne vem, če so jih dosegli moji pozdravi
podariti želela sem jim svetle noči.
Stopila sem z vrha proti dolini
zaslišala jok sem neštetih ljudi
spoznala sem sreča je le privid
zdaj ga imaš, pa kmalu zbledi.
Da ne bi doseglo me vso to gorje
sem želela ponovno zbežati
ponovno želela prehoditi pot
pred vsemi želela sem skrita ostati.
In kmalu dosegla sem najvišji vrh
dotikala se modrine neba
skrivala solze pred belimi pticami
a njihova sled še zdaj se pozna.
Pozdravček, Milena,
glede ločil ti priporočam, da jih uporabljaš ali pa ne (zdaj si nekje na sredi poti),
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!