pobiram stopinje z rose
radovedno zelene
vročekrvno škrlatne
trdoživo modre
ki so hodile pred mano
izhodile poti
ki so tudi moje
pobiram sanje iz stopinj
morale so skloniti glavo
utoniti v vsakdanjosti
posušiti se brez nasmeha
skriti se v trnje
vžgati se v norost
izkrvaveti v samoti
pobiram glasove iz sanj
zasramovane
preslišane
poteptane
sejem jih v travnik
da vzkalijo
v bosih podplatih
"pobiram stopinje, .... ki so hodile pred mano"
Všeč
lovrenka
in na to prevečkrat pozabljamo, da je bilo vse enkrat izborjeno in da je vse lahko spet hitro izgubljeno, pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!