PRIJATELJ
nekoč sem imel prijatelja strojevodjo
vozil je gomolka maribor-ljubljana
vsak teden sem šel po tej relaciji
imel sem še živega strica v ljubljani
ko je umrl so umrli tudi gomolki
in moj prijatelj strojevodja
maribor ni kriv
krive so vmesne postaje
maribor ni kriv
krive so vmesne postaje
vlak je lesen prinesel sem ga iz trgovine
plastična embalaža nekaj kockic
največja je lokomotiva
lokomotiva je tudi obarvana
da jo s prostim očesom lažje najdeš
maribor ni kriv
krive so vmesne postaje
maribor ni kriv
krive so vmesne postaje
oni dan sem počastil spomin na strojevodjo
vedno je zavpil končna postaja maribor
čeprav ga ni nihče slišal
bil je na vseh balaševićevih koncertih
jaz pa sem prinesel reciklirno svečo
in se zadrl another year this time
bodo spet dokupovali garniture
e pericoloso sporgersi
ne pas se pencher au dehors
vroče je vroče pod nogami
vroče je vroče pod nogami
vroče je vroče pod nogami
vse je dogovorjeno za gradnjo europarka
maribor ni kriv
krive so vmesne postaje
maribor ni kriv
krive so vmesne postaje
... pripoved, zgodba z razsežnostmi - tako kot je naše življenje od Ljubljane do Maribora (z vmesno postajo Celje).
Ja res. Vmesne postaje so vedno krive. Pa ne samo v pesmi, polni simbolov. Si predstavljaš, da zaradi ene " krive" postaje tvoj prijatelj sploh ne bi našel maribora in potem bi zamudil kakšen b. koncert.
No, važno, da je vroče pod nogami, kaj nam bo mir. V miru še vmesne postaje niso krive, kaj šele maribor.
ČESTITKE za pesem o spominu in (brez)končnosti.
Lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krajnc
- 28. 12. 2022 ob 09:07
- Prebrano 324 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 123.62
- Število ocen: 5