Draga neznanka znano mi je samo tvoje ime.

Vem,

obstajaš,

ženska si,

živiš svoje življenje,

dojemaš,

dihaš,

opazuješ,

čeprav meni daleč,

tam čez gore,

ne znano

si nekje.

Sprašujem se

ali imaš družino,

otroke,

vnuke,

vem da jih ljubiš,

varna v objemu

skrbnega moža,

morda pa si samska

ob hišnem kosmatincu,

čas si delita

kot dva prijatelja,

prebivaš,

na veliki domačiji,

v atrijski hiški,

samuješ v majhnem stanovanju,

kot princeska

caruješ

v viktorijanski vili,

imaš rada glasbo,

ples,

rišeš,

pišeš,

eden od hobijev sigurno te veseli,

si zdaj doma,

na potovanju…

Vsa ta vprašanja

sploh niso važna,

ne čakam da mi odgovoriš,

tako kot ni važno

v katerem jeziku

jaz pišem tebi,

vem razumeš me,

začutiš lepe želje,

ker ti si kot jaz,

poseduješ srce,

dobra si duša

katera me bo brala,

pismo odposlala,

z polnim košem

prijaznih besed.

Pa še za konec srečna mi bodi

v letu ki prihaja,

morda se kdaj srečamo

izven teh kuvert.

Tanja Ocelić