ROJSTVO*
Moje dete je odšlo na pot v mrzli noči.
Nič strahu pred metežem snežink,
zaupalo je, da nebo ga čuva,
zaupalo je materi na Zemlji.
Trenutek, ko se je telesce vnelo,
trenutek sreče v mesecih pomladi
bil tudi je trenutek z vélikim vprašajem,
bo žena zmogla nesti bitje malo?
Tista točka sredi kroga je vesolja moč,
je moč naključij – moškega principa;
na krožnici pa čaka, hodi Zemlja – žena.
Tako je dete mirno raslo, privabljalo je svojo dušo,
veselilo se, da duša je dobivala svoj plašč človeški.
Pogumno, sredi zime – šlo na pot je k svetlobi Zemlje.
* Navdih: predavanja Marka Pogačnika.
V davnih, 71-74 sem bival v komuni z Markom, Mariko in s hčerami, nepozabno, navdihujoče, še danes so vsa spoznanja z menoj...
Kako lepo, Svit! Jaz spremljam Marka od leta 1981 ... vsako leto obiščem vsaj dve njegovi delavnici ali predavanja.
meni je blizu baudelaire ..., duša je tujec na tem svetu. žal drugega ne poznam, z izjemo mame in še nekaj njih.
če te ni v srcu sočloveka, boš iskal ljubezen v abstrakcijah, življenje pa bo preprosto minilo.
obilje miru,
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
- 25. 12. 2022 ob 16:11
- Prebrano 246 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 59.89
- Število ocen: 5