Ko bo jutri pesem sedla v žafranasti zvon

V nevihti sladkobnih besed govoreč

Z žveplom tekočim bo prepojena bonboniera

Para puhtela bo iz ožganih oblakov

V ničemer umetnostna bo stvaritev pomladnega navdiha

Nad koničastimi dimniki gosto poraslih gozdov

Jezdec bo divjal s plamenico ognjenega zublja

Požar kupola bo Zemlje snežna kepa

Kolo Sonca doseglo bo zenit v pepelu

Priča neskončnemu trpljenju svoj krog bo ponovila

Ječala bo misel v zogleneli lobanji:

Je še kdo tu?

( ) zasejano bo seme maščevanja

nemesis