Stal je pod veliko smreko,
skrit za vejami z okraski,
zastrt z lučkami in lampioni,
spredaj kapa in drobiž, bonboni.
Nežno pel je »Dušo moja«,
kot je prepeval Arsen Dedić;
pesmi ujele so snežinke,
bilo je slišati kot – sevdalinke ...
Zagreb - ves odet v blišč umetni
izgublja se in pričakuje nove čase,
hrematizmu daje pot, da rase, rase ...
Pevcu stresem vse poslednje kune.
Nekdo za mano sikne tiho in strupeno:
»evro mu bo brco dal v rit preleno!«
trnje in osat. v preobleki malomeščanske moralke, se skriva človek poln sovraštva, morilec. res, kdor ne dela, naj ne je.
rečeno pa je tudi, bil sem lačen in si me nahranil, in kar si temu najmanjšemu storil, si meni storil ..., delo za nek prihodnji vek.
ker, kar sejemo to žanjemo.
le vere ni.
zakaj hlapec zavida beraču poslednje kune, medtem, ko se gospod mimo njega pelje v luksuzni limuzini.
mogoče je nebo pregloboko, zvezde predaleč.
lp, m
Hvala za globoko razmišljanje; medčloveško sodelovanje ali pa razdejanje je prisotno, a glava (politika) vodi družbo v slednje ... glava misli, da bo kraljevala brez živega telesa ...
Kako znamo pametovato ob podobnih situacijah, jutri smo tudi mi lahko na ulici. Nikoli ne vemo čisto zares, kaj se je in kaj se s temi ljudmi dogaja.
Lp, Stojan
Stojan, hvala za grenak razmislek ... nek ameriški novinar je predlagal, da bi se morali narediti veliki panoji po vseh mestih po svetu, kjer bi se predvajale misli (pogovori) ljudi (filozofi, pesniki ...), ki dobro mislijo. To je ideja, vzeta iz športa, kjer se po celem svetu predvajajo iste odmevne stvari - npr.: nogometne tekme.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!