SREČA
Težko ko nasmeješ, kako drugi govori.
Če tudi kako se trudi, želiš vedno nasmejati, ne misliš zakaj temen je, ti ne zanima njegovo koži, ne v kakšen pekel cverel je.
Ne zanima ti, zakaj sreča ga zapustila, v čemu je služil božje kazen v življenje.
Roka tebi si poda, zapustiš ga , pomagati njemu ne pridi prav.
Poln pločniku imaš krame, zakaj bi rabil več črni v tvoji bližini.
Otrok je bil vsak, žal ne pod zvezde rojen vsak.
Eni so še galebi v morju, eni so v rajsko izobilje.
En in vsak je bil otrok, ne dočakal biti mladenič vsak.
Nima zemlje ne nebo, on tisti ki je prišel od drugam.
To je "prevod" in upam, da sem zadela bistvo:
SREČA
Mučno je, ko se posmehuješ drugemu, kako govori.
Trudi se, a ti se vedno smeješ; njegova koža je temnejša in
ne zanima te, skozi kakšen pekel je šel ...
Ne zanima te, zakaj ga je sreča zapustila.
Podal ti je roko, a si ga zavrnila;
imaš polno stvari, ogromno vsega ... ne potrebuješ še njega.
Vsak je bil enkrat otrok, a vsak ni bil rojen pod srečno zvezdo.
Ene ptice so kot galebi, izginjajo v morju ... druge letijo v rajsko izobilje.
Vsak otrok ne dočaka razcveta v mladosti; ostaja nesrečen mladenič,
ostaja sam na zemlji, pod nebom ... tujec.
Hvala za popravke.
Lp
Faeq
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
- 18. 12. 2022 ob 08:06
- Prebrano 275 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 84.37
- Število ocen: 3