ognjemet ognjemet
se utrne za vesolja zvezd
človek zre kemijo ognja
veličastni zadnji kres
hiše se spačeno režijo
kot zadeti mački
zdaj so zlate zdaj pijane
kot barke
na lomljenih valovih vrele zemlje
ob alejah stolpnice se lomijo
kot hrbtenice
drobi se steklo in topi
se zdi
da svet se ruši vase
a to bežen je trenutek
v svetlobnih letih nemerljiv
zanemarljiv ki nazaj prinaša
vsemir
brezmejni spokoj ki ga ne tare tiranija časa
a to bežen je trenutek
v svetlobnih letih nemerljiv
zanemarljiv ki nazaj prinaša
vsemir
brezmejni spokoj ki ga ne tare tiranija časa
brezno, vse je res, a obstaja vprašanje : "Nam je res tega treba?"
Lep dan, Stojan
Stojan nekako tako, po mojem ni vprašanje ali nam kaj treba. Ker odgovor je, da smo mi irelevantni.
Vseeno bodimo dobro in mir z nami!
Lp, B.
Čestitke k apokaliptični pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!