Zdi se, da se (v) zadnji verz združi (vse) v en sam ujet pogled, v resnici pa se razleti na nešteto  koščkov ogledala: vsakomur en!

Lp!

Jošt Š.

zdravo, pi.

mislim, da je sipki pesek, ne sipek, ne vem.

skozi zgodovino gresta dve struji misli. ena (aristotelova) sočutje razume kot škodljivo čustvo in se nekega dne pojavi kot evgenika, teorija ras, itd., druga, platonsko krščanska, pa iz sočutja hoče izpeljati bistvo človeškega in pot do božanskega življenja. 

izenačiti boga in življenje (kar je menda storila eva), bi bilo imeti sebe za vzrok, boga. preprosto prečrtati boga, kot neko laž v imenu resnice, pa ne zna pojasniti svojega sovraštva do laži, ki ni ljubezen do resnice, temveč do sebe. 

ko se na koncu ne znajdeš več, rečeš, nihil est. 

zdi se mi, da je v vse to oblečen človek, nekdo, nekaj, ki trpi. zato se trudi za spoznanje, da se trpljenja reši. ali pa hoče preprosto pojesti, uničiti svet.

živi življenje in živi svobodo,

objem, m

Hvala ti, Jošt, za globok uvid.

Lp

pi

Hvala, Stojan.

Nikoli nismo le ednina. Zmeraj smo srna in lovec. Le odstotki so različni, se mi zdi  :)

lp

pi

dragi miko, če bi hotela res odgovoriti, bi trajalo, a tokrat bo moralo zadostovati le hvala za zanimiv komentar

medsvetje je le slutnja tuje poti, a lahko je kdaj prav od vsakega

lp

pi

Pridružujem se Joštovemu komentarju in čestitke k pesmi,

lp, Ana

Najlepša hvala, Ana.

lp

pi