želiš si življenje iz samih poljubov
na steni pa bič visi
v kleti so kovani žeblji
in les
pribit boš
gotovo boš pribit
križali se bodo v tvojem imenu
in častili bika
plesal boš čez črni tilnik
v arenah
kjer bo smrt cvetela
vstopal boš v grob
da bi postal beseda
in videli te bodo
na hodnikih
plaza de toros
tvoj meč bo sonce
naš strah
gmota drgetavih mišic
iz gobcev
bo na pesek kri kapljala
popevka z radia
ki si jo požvižgavajo čistilci
ko razgrebajo strjeno kri
in odnašajo šopke rož
razgretih dam
mrmranje
que paquette ...
To promocijsko pobijanje bikov govori koliko cenimo našo "civiliziranost." Nasilje v vseh oblikah vzdržujemo kot "nujno vrednoto," saj se moramo braniti pred nepridipravi. Z obešenimi zlatimi križi za vratovi, se posmehujemo Trpečemu ko v areni ploskamo toreadorju, mojstru klanja, ki se za svoj zločin klanja občinstvu....
poganstvo, žrtvovanje, ki bi se v krščanstvu moralo dvigniti na simbolno raven, ni odpravljeno. jezus, univerzalna žrtev, ki bi naj nas za vselej odrešila grešnega stanja, pa je tako nerazumljen, za ateista pa nekaj absurdnega. ne verjamemo več, da je to kar se nam slabega dogaja, kazen za naše prestopke, božja kazen, saj boga ni. s tem pa ni greha in je vse dovoljeno, saj je naravno.
pri vsem skupaj ne razumemo zakaj se je človek sam znašel na žrtvenem oltarju vojne, nekega mračnega božanstva, ki je vdrlo v prostor svetega.
življenje, kot ga poznamo, je lahko polno sovraštva, verjetno ravno do tistega boga, ki ga zanika ...boga življenja.
hvala, Svit, za odziv,
lp, m
Simbol, ki ga nosijo tako spravljeni kot zlovešči ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!