Navdahnjeno po Alikimistu
Jezdim kamelo v puščavi.
Oazo sem zapustil, da bi
se izognil oglušujočemu hrupu
črnih preprodajalcev arabskih preprog.
Nad mano trepetajo srebrne zvezde.
Luna je zavita v skrivnosten oblak megle.
Kamelo spustim z vajeti in se prepustim
njenemu koraku. Baje, da življenje vedno
najde življenje. Našlo ga je.
Orlico sredi puščave.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Eleven
- 10. 12. 2022 ob 17:57
- Prebrano 275 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 110.92
- Število ocen: 6
