V tistih dneh,

ko so sekale besede,

da je nebo potemnelo

in je v preplašenih pticah

še petje onemelo,

si prišla.

V tistih večerih,

ko so samote medile

in ure ječale,

da so se mi solze

v reko spremenile,

si prišla.

S kopreno nežno

si me dotaknila

in vse raze

premazilila z navdihom,

da sem besede zatajene

izlila na papir...

... in nato izmita,

kot po viharju,

sipko potonila v mir.

                                                                                                           adeh

adeh