Ko nemo zazrl se je v tvoje oči,
začutil je srečo,
ljubezen in globino moči.
Nevidna je sila na sproti prišla,
ju združíla za vedno,
ne bo več odšla.
Na krilih brezčasja,
na mehki blazini,
jadrata skozi neskončne oblake,
skupaj vse tja, kjer ustvarjala sta prve korake.
Se klanja življenju, da našlo ga je.
Hvaležen je srcu, da vódilo je.
Ljubiti ni breme, je rekel poet,
nahranil je dušo, zdaj srečen je spet.
Za srečo življanja je dolgo garal,
zdaj jo je našel,
jo bo varoval.
M_a_r_k_o