Bolj dejansko prepozna na
kot
Astronomija
odšla je
izginila
je s pesmijo
želja in noč
še pravi čas
ujela v vsak
zamah zrak
v krilih črn sen
je samo domišljije navzet verz
oponaševalec sove viden
let
odletela je
nedosegljivo
je visoko in
še nad tem kjer so zvezdam
še predaleč vmes opazim s perutima
najbrž katero s telesom
na pot svetlobam tako
na utripih na mene v preobsežnem
mehanizmu zvezd očišče
vloge našega osončja
edino oprijemališče skozi snov
skelet neopaženim gibom
zasedanja do celote
vsemu v prid
znamka, ki jo najde pismonoša
dirigent, ki še ni nazaj iz gozda
zlomljen v cilindru nabiralnika
temu kar ti počneš bo šele treba najti ime. vsekakor pri tebi ne crkujejo jesenski listi v jeseni ampak nekaj več. in to je katarza ob kateri žal ne čutim nič. kot tudi sicer ne.
lp,
miko,
delim tudi sama le tolikor, kolikor mi je dano. Še tu pretiravam in v sožitju brez čitenja le tega je hecno najti svojo vlogo, svojim čutom spet resničnost.
ta nič morda le ni namenjen za edino zajemalko. nekaj sreče je v meni ozirajoči po svetu.
vsak je sam in nihče ne more ljubiti za oba.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: afrokinetika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!