žaba brez klobuka v smetanovem jogurtu rahlo nasmejana za trenutek skupaj

Bolj dejansko prepozna na

kot

 

Astronomija 

 

odšla je

izginila

je s pesmijo

želja in noč

še pravi čas

ujela v vsak

zamah zrak

v krilih črn sen

je samo domišljije navzet verz

oponaševalec sove viden

let

odletela je

nedosegljivo

je visoko in

 

še nad tem kjer so zvezdam 

še predaleč vmes opazim s perutima

najbrž katero s telesom

na pot svetlobam tako

na utripih na mene v preobsežnem

mehanizmu zvezd očišče

vloge našega osončja

 

edino oprijemališče skozi snov

 

skelet neopaženim gibom

 

zasedanja do celote

 

vsemu v prid

 

 

 

znamka, ki jo najde pismonoša

dirigent, ki še ni nazaj iz gozda

zlomljen v cilindru nabiralnika

 

 

 

 

 

 

 

 

 

afrokinetika

miko

Poslano:
02. 12. 2022 ob 01:15

temu kar ti počneš bo šele treba najti ime. vsekakor pri tebi ne crkujejo jesenski listi v jeseni ampak nekaj več. in to je katarza ob kateri žal ne čutim nič. kot tudi sicer ne.

lp, 

Zastavica

afrokinetika

Poslano:
02. 12. 2022 ob 08:32

miko,

delim tudi sama le tolikor, kolikor mi je dano. Še tu pretiravam in v sožitju brez čitenja le tega je hecno najti svojo vlogo, svojim čutom spet resničnost.

ta nič morda le ni namenjen za edino zajemalko. nekaj sreče je v meni ozirajoči po svetu.


vsak je sam in nihče ne more ljubiti za oba.


lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

afrokinetika
Napisal/a: afrokinetika

Pesmi

  • 01. 12. 2022 ob 23:32
  • Prebrano 212 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 50.62
  • Število ocen: 2

Zastavica