Nasujem smrt v usta,
besede polagam na telo,
nežno zgrabim in potegnem,
pod pogled, v zemljó,
spustim na tla,
da s popkom se dotika dna,
zarežem v kres, ki tam gori,
ob njem se moker kožuh posuši,
tudi med gnijočim listjem,
moje Divje preživi.
Divje čarovniška pesem, polna Ženske.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: taja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!